Osnovni cilj Evropske skupnosti je povezati ločena gospodarstva držav članic v enotno veliko gospodarstvo. Ta cilj je bil izostren leta 1985 z objavo namere po izoblikovanju notranjega trga do konca leta 1992. Skupen evropski trg pa lahko funkcionira samo tedaj, če lahko gospodarski subjekti iz različnih držav članic med seboj sodelujejo. Kljub temu da posamično nacionalno pravo za sodelovanje več oseb daje na voljo različne oblike gospodarskih družb, je v procesu uresničevanja skupnega notranjega evropskega trga obstajala potreba po oblikovanju specifičnega pravnega instrumenta za čezmejno sodelovanje. Uresničitev tega cilja pomeni evropsko gospodarsko interesno združenje, v okviru katerega lahko podjetja v Evropski skupnosti sodelujejo od 1. julija 1989.

EGIZ lahko opredelimo kot nadnacionalni pravni instrument za sodelovanje dveh ali več podjetij, ki delujejo v vsaj dveh državah članicah Evropskega gospodarskega prostora, in katerega trajanje je lahko neomejeno, oblikuje pa se z namenom, da olajšuje ali razvija gospodarsko dejavnost njenih članic ter da izboljša ali poviša rezultate teh dejavnosti.

Združenje je torej v prvi vrsti pravni mehanizem. V okviru celotne Evropske unije ima sposobnost pridobivati pravice in prevzemati obveznosti vseh vrst od datuma registracije v državi uradnega sedeža.

Združenje je evropski instrument, ki podpira sodelovanje gospodarskih mehanizmov, ki delujejo v različnih državah članicah. Da je sodelovanje bistveni element združenja, dokazuje tudi predvideno prvotno ime obravnavanega instituta – tj. evropsko združenje za sodelovanje (European Cooperation Grouping). Drugi poudarek pa je na dejstvu, da udeležba fizičnih oseb z dejavnostjo zunaj Evropske unije ter pravnih oseb, ustanovljenih pod pravom tretjih držav, (vsaj za zdaj) ni mogoča. Zahtevata se vsaj dva člana, ki imata center uprave ali izvajata glavno dejavnost v različnih državah članicah.

EGIZ je lahko ustanovljeno za določen čas, ki mora biti opredeljen v ustanovitveni pogodbi, ali pa za nedoločen čas. V dvomu se šteje, da je združenje ustanovljeno za nedoločen čas.

Cilj združenja je olajševati ali razvijati gospodarsko dejavnost članov in izboljšati ali povišati rezultate teh dejavnosti. Njen namen ni doseganje dobička kot takega. Dejavnost združenja se mora navezovati na gospodarsko dejavnostjo članov in ne sme biti več kot zgolj dopolnilni instrument tem aktivnostim. Združenju je prepovedano prevzeti aktivnosti njegovih članov, slednji morajo ostati ekonomsko neodvisni od združenja.

Evropsko gospodarsko interesno združenje je torej instrument sekundarnega sodelovanja. Že organizirani in na določen način povezani subjekti se tukaj na višji ravni povežejo za sodelovanje na nepridobitni osnovi, ki posledično poveča konkurenčnost članov na enotnem trgu in s tem tudi njihov bilančni suficit. Zaradi svojih lastnosti je združenje v prvi vrsti instrument za sodelovanje malih in srednjih podjetij, ki lahko na ta način uspešneje delujejo na velikem trgu. Ker nacionalni pravni redi praviloma določajo numerus clausus pravnih oblik gospodarskega sodelovanja in ker se dovoljene oblike v Evropi od države do države razlikujejo, je za enotno delovanje na evropskem trgu bila potrebna uniformna ureditev te posebne oblike sodelovanja.